Želja skupne sreče,
bolj kot kdaj koli, je vedno še prisotna,
po objemu tvojem hrepenenje,
kot še nikoli, življenja sleherne grenkobe bi bilo zdravilo,
in bližina tvoja, bi bila vse večne čase,
najbolj darežljiv vir strasti in zadovoljstva, temelj sreče.

Saj le ti, moj hraniš ključ,
do izraza polnega mi potenciala,
ponujaš večni moj navdih,
studenec motivacije brez konca, kraja,
in iz mene pridno vabiš strast brezmejno,
željo po udejstvovanju v najčistejši tej ljubezni,
ter mesto pridno zapolnjuješ izbrane mi osebe,
katere sreča bode vedno moj življenjski privilegij!

In kaj ko tvoj pogled,
tak velik del si jemlje moje sreče,
preseže še tak trmast tvoj odziv,
mi pridno neti večno željo skupne sreče.

“Ko imaš nekoga zares rad, tega sploh ne opaziš,” mi je nekoč v kontekstu moje kritike nad neko očetovo “napako” modro odvrnila moja mama. Bolj resnično, kot sem se bil v tistem trenutku tega zmožen zavesti. Zato pa sedaj še vedno trdno stojim za mnenjem, da se je partnerskega življenja v prvi vrsti treba naučiti, seveda pa to človeku kaj hitro lahko pobere ogromno energije. Vendar je investicija odlična in praktično edini način do omenjenega cilja, saj je ideja, da na tem planetu biva še nekdo, ki te karakterno popolnoma dopolnjuje in s tem olajša medsebojni odnos in zminimalizira konfliktne situacije, na razočaranje mnogih, le sladka utopija. Še sreča, saj verjetno nisem edini, ki bi ga vsesplošno strinjanje in konstantna predvidljivost strašno dolgočasila. In kje jemati navdih za tak podvig? Včasih (sploh kar se zadeva podeželja), partnerja navadno nista imela pretirane izbire. Kakor so tekli dogovori med starši, tako so navadno tekle tudi ženitve. Tako zakoncema ni preostalo drugega, kot da se drug drugemu prilagodita in si s tem znatno olajšata življenje. In glej ga zlomka. Med njimi je ogromno parov, ki si še tudi na stara leta, očitno in iskreno izkazujejo ljubezen. In danes? Mislim da levji delež prevzame privlačnost med bodočima partnerjema. Bolj se privlačita, več energije sta pripravljena vložiti v premoščanje razlik in ovir. Seveda to ne drži za nestrinjanja na temeljni ideološki ravni in konflikte temeljnih vrednot… Zatorej recept? Najdi si boljšo polovico, ki te bo privlačila do te mere, da boš v hipu vedel, da obžalovanja vredne minute ne bodo sestavni del vajinega druženja.

Kje sem se torej uštel?

Pa še citat, ki mi ga je nekdo praktično vzel z jezika (avtor neznan):

“Find a guy who calls you beautiful instead of hot, who calls you back when you hang up on him, who will lie under the stars and listen to your heartbeat, or will stay awake just to watch you sleep… wait for the boy who kisses your forehead, who wants to show you off to the world when you are in sweats, who holds your hand in front of his friends, who thinks you’re just as pretty without makeup on. One who is constantly reminding you of how much he cares and how lucky he is to have you…. The one who turns to his friends and says, ‘that’s her.”

“I don’t pretend to know what love is for everyone, but I can tell you what it is for me; love is knowing all about someone, and still wanting to be with them more than any other person, love is trusting them enough to tell them everything about yourself, including the things you might be ashamed of, love is feeling comfortable and safe with someone, but still getting weak knees when they walk into a room and smile at you.”

Ne dvomim, da se nekje skrivaš zala gospodična s podobnimi željami, prav tako pa ne dvomim, da te prej ali slej najdem

P.S.: Zaljubljenost je potemtakem izjemen občutek, ki te ob popolni idealizaciji oboževane osebe pahne v partnerstvo, in še preden se dodobra zaveš, si navezan že do te mere, da si pripravljen tudi marsikaj vložiti v svoje zorenje ob ljubljeni osebi in tako spregledati marsikatero “napako” zagrešeno s strani svojega partnerja. Še več, te majhne hibe ti postanejo celo zelo všeč, saj veš da predstavljajo samo jedro partnerjeve edinstvenosti.