Crises of Capitalism

Če podobno razmišljanje prenesemo tudi na že omenjeno področje ekonomije, kakšen nauk lahko iz tega izluščimo, ki bi nam nato lahko koristil pri obvladovanju trenutne gospodarske (in tudi splošno-družbene) situacije?

Naše gospodarsko delovanje bo, kot je verjetno že vsem več kot očitno, potrebno uskladiti z našimi “nadgrajenimi” vrednotami. Kaj nam pomaga pehanje za dobičkom in boljšim življenjskim standardom, ki ga je vzpostavil gospodarski sistem, ki je še do nedavnega užival vsesplošni družbeni konsenz, če vse skupaj poteka na račun vse večjega ogrožanja našega zdravja, slabšanja medsebojnih odnosov, vse večjega pomankanja časa, uničevanjem bivanjskega okolja, naraščajočim degradiranjem dostojanstva soljudi z vse prisotnejšo revščino, izrivanjem družinskega življenja in odnosov iz naših življenjskih slogov, nenadzorovanim izropavanjem omejenih naravnih virov, “nenaravnim” spodbujanjem individualizma (človek naj bi bil še vedno v prvi vrsti socialno bitje), generiranjem nesmiselnih vojn zavoljo njihovih dobičkonosnosti, ipd.

Drive: The surprising truth about what motivates us

Kapitalizem je v teoriji kljub vsemu sicer izredno priročen sistem za vzpodbujanje iniciative med gospodarskimi akterji (v kolikor so zadostno izpolnjeni vsi spremljajoči dejavniki – vladavina prava, stabilno okolje, ipd.), vendar pa bi človek lahko brez težav dejal, da sistem temelji, na, za dolgoročnejšo vzdržnost, precej neprimernem vzvodu – maksimiziranjem dobička brez občutnejšega ozira na gospodarske/družbene/okoljske/življenjske dejavnike. Stvar je bila sicer učinkovita v 19. in na začetku 20. stoletja, sedaj pa bi bilo potrebno ta sistem glede na vsesplošno razvitost znanja in tehnologije, ter stopnjo proizvodnje (in produktivnosti) počasi nekoliko posodobiti, mar ne? Toda kako..?

21st century enlightenment

Vsekakor pa je tu težko “valiti krivdo” na vse, ki jim tovrstno vedenje določa poklic in zavoljo njega, zahtevano izpolnjevanje družbeno določenih lepotnih standardov.. Tu pa bi bilo vsekakor na mestu rušenje predsodkov javnosti, kar vsekakor ni v interesu kozmetične industrije, sploh v trenutnih časih “gospodarske krize” in že tako vsesplošne zasičenosti in padcev povpraševanja po njihovih izdelkih..

Seveda pa ne smemo pozabili tudi še na neobnovljive ali v daljšem obdobju obnovljive vire surovin, katerih poraba bolj ali manj sorazmerno s proizvodnjo (gospodarsko rast, četudi minimalno, nad predvideno stopnjo inflacije zaznamuje eksponentna krivulja) raste eksponentno in jim torej prej ali slej grozi popolno “izplenjenje” (nafta vsekakor najbolj nazoren primer). Tu si sicer nekoliko pomagamo z reciklažo, vendar še vedno v mnogo preozkem obsegu (dobiček pač še vedno mnogo močnejši motiv od okoljevarstvenih in etičnih motivov, večino smeti pa je trenutno tako še vedno ceneje odlagati –> npr. ZDA reciklirajo le približno 23% plastenk za vodo, ostale končajo na deponijah ali divjih odlagališčih držav “tretjega sveta”).

Trenutne smernice nas tako torej vodijo v popolno izropanje surovin, vse večje onesnaževanje našega planeta z industrijskimi, končnimi in drugimi odpadki, ter vse večje in pogostejše družbene nemire zavoljo večanja socialnih (premoženjskih) razlik.

In kaj dobimo v zameno za te vedno večje probleme? Kup cenene in odvečne krame (avtomatizacija je vsekakor pocenila izdelke, vendar mislim da je z vidika dobička že dokaj pokoriščena, tako da se le-ta sedaj kuje večinoma na cenenosti proizvodov), izjemno negotovo prihodnost “civilizacije” in pa zelo gotovo večinoma uničeno okoljsko dediščino za naše zanamce.. Pošteno?

“NE”? ..še vedno je čas za spremembe, tekom zgodovine smo za svoje težave vedno našli kako rešitev, tako da človek niti ne dvomi, da jo bomo tudi tokrat. (kaka hitra tehnološka ali druga (miselna?) revolucija…)

“JA”? Potem se le nasmejmo prebranemu tekstu (smeh še vedno pol zdravja, rek ki ga, v kolikor me spomin ne vara, v neki reklami oglašuje celo ena od farmacevtskih družb ), pustimo da nam oglaševalci še naprej narekujejo razporeditev našega mesečnega proračuna (po možnosti tudi še razpoložljiv kredit) – ne pozabimo da zanj mesečno izmenjamo najmanj 160ur našega življenja – in jim pustimo da pogasijo tudi tisti mali plamen “samo-zadovoljstva”, ki je v nas še ostal, ter zanj ponudijo raznorazne “čudežne nadomestke”.. Kar bo pač bo..

Še prej pa si je vsekakor vredno ogledati naslednji video:

In nekaj posledic našega ravnanja..

[Show as slideshow]