Produktivnost je ključna za gospodarsko rast.. Toda do kam jo gnati? Kje so njene meje? Kaj nam pomaga izobilje brezštevilnih dobrin, ko pa nam v vsakodnevnem pehanju za le-temi ne preostane niti dovolj časa za njihovo smotrno izrabo? Situacijo bi lahko kaj enostavno primerjali z “osebnim upravljanjem časa” (personal time management-om), kjer lahko z vpeljavo raznoraznih tehnik prihranimo marsikatero minuto našega časa, toda v kakšno pomoč nam bo le ta, če je zavoljo časovne preobremenjenosti nato ne bomo imeli niti prilike izkoristiti. Razen če v naše delovanje vpeljemo še drug zelo pomemben dejavnik tovrstne aktivnosti – prioritiziranje zadanih opravil skladno z našimi osebnimi vrednotami, s čimer tako lahko izjemno optimiziramo naše delovanje (praviloma mnogo bolje, kot s katerokoli tehniko upravljanja s časom).
Crises of Capitalism
Če podobno razmišljanje prenesemo tudi na že omenjeno področje ekonomije, kakšen nauk lahko iz tega izluščimo, ki bi nam nato lahko koristil pri obvladovanju trenutne gospodarske (in tudi splošno-družbene) situacije?
Naše gospodarsko delovanje bo, kot je verjetno že vsem več kot očitno, potrebno uskladiti z našimi “nadgrajenimi” vrednotami. Kaj nam pomaga pehanje za dobičkom in boljšim življenjskim standardom, ki ga je vzpostavil gospodarski sistem, ki je še do nedavnega užival vsesplošni družbeni konsenz, če vse skupaj poteka na račun vse večjega ogrožanja našega zdravja, slabšanja medsebojnih odnosov, vse večjega pomankanja časa, uničevanjem bivanjskega okolja, naraščajočim degradiranjem dostojanstva soljudi z vse prisotnejšo revščino, izrivanjem družinskega življenja in odnosov iz naših življenjskih slogov, nenadzorovanim izropavanjem omejenih naravnih virov, “nenaravnim” spodbujanjem individualizma (človek naj bi bil še vedno v prvi vrsti socialno bitje), generiranjem nesmiselnih vojn zavoljo njihovih dobičkonosnosti, ipd.
Drive: The surprising truth about what motivates us
Kapitalizem je v teoriji kljub vsemu sicer izredno priročen sistem za vzpodbujanje iniciative med gospodarskimi akterji (v kolikor so zadostno izpolnjeni vsi spremljajoči dejavniki – vladavina prava, stabilno okolje, ipd.), vendar pa bi človek lahko brez težav dejal, da sistem temelji, na, za dolgoročnejšo vzdržnost, precej neprimernem vzvodu – maksimiziranjem dobička brez občutnejšega ozira na gospodarske/družbene/okoljske/življenjske dejavnike. Stvar je bila sicer učinkovita v 19. in na začetku 20. stoletja, sedaj pa bi bilo potrebno ta sistem glede na vsesplošno razvitost znanja in tehnologije, ter stopnjo proizvodnje (in produktivnosti) počasi nekoliko posodobiti, mar ne? Toda kako..? 
21st century enlightenment
Pusti komentar