Vedno misel nate še nanese,
prečudovito bitje, hvalevredna je minuta vsaka tvojega stvarjenja,
ki pričaralo ta prekrasni je nasmešek,
očke, v njih pogum za moje sleherno dejanje,
in ljubezen, ki tak pridno dosežkom mojim, vedno znova dviga meje.
Želja skupne sreče,
bolj kot kdaj koli, je vedno še prisotna,
po objemu tvojem hrepenenje,
kot še nikoli, življenja sleherne grenkobe bi bilo zdravilo,
in bližina tvoja, bi bila vse večne čase,
najbolj darežljiv vir strasti in zadovoljstva, temelj sreče.
Saj le ti, moj hraniš ključ,
do izraza polnega mi potenciala,
ponujaš večni moj navdih,
studenec motivacije brez konca, kraja,
in iz mene pridno vabiš strast brezmejno,
željo po udejstvovanju v najčistejši tej ljubezni,
ter mesto pridno zapolnjuješ izbrane mi osebe,
katere sreča bode vedno moj življenjski privilegij!
Tags: ljubezen, misel, poezija, razmerje, razmišljanje
Pusti komentar