Vztrajaj dovolj dolgo, navkljub kritikam in predsodkom, in neverniki bodo izginjali eden za drugim.
Vsakič, ko zaprem oči,
zakaj zaboga vedno vidim tebe?
Tvoje očke, nosek, lička,
popolna izpolnitev, sleherne si moje mere.
In kaj ko tvoj pogled,
tak velik del si jemlje moje sreče,
preseže še tak trmast tvoj odziv,
mi pridno neti večno željo skupne sreče.
“Ko imaš nekoga zares rad, tega sploh ne opaziš,” mi je nekoč v kontekstu moje kritike nad neko očetovo “napako” modro odvrnila moja mama. Bolj resnično, kot sem se bil v tistem trenutku tega zmožen zavesti.
Privilegirani smo k standardu, kjer je zadovoljitev temeljnih življenjskih potreb praktično trivialna. In kako večina izkoristi to izjemno boniteto? Za gledanje Velikega brata in maratonske nakupe. Toliko o čudežu življenja in izkoristku človeškega potenciala…
Lepotička, še sanja se ti ne,
kako lahko le ti močno me vzburjaš
in s sladkobo fantazij brez konca,
pregrešno moj nedolžen um zvesto oskrunjaš.
Zadnji komentarji