Sen romantične idile ne pojenja,
zadovoljstva stvari občutek, hrepenenja smoter,
da stvaritvi bi božanski, užitkov obilice dehtenja,
večno nudil človek, z njo osmišljal si življenje.
Produktivnost je ključna za gospodarsko rast.. Toda do kam jo gnati? Kje so njene meje? Kaj nam pomaga izobilje brezštevilnih dobrin, ko pa nam v vsakodnevnem pehanju za le-temi ne preostane niti dovolj časa za njihovo smotrno izrabo? Situacijo bi lahko kaj enostavno primerjali z “osebnim upravljanjem časa” (personal time management-om), kjer lahko z vpeljavo raznoraznih tehnik prihranimo marsikatero minuto našega časa, toda v kakšno pomoč nam bo le ta, če je zavoljo časovne preobremenjenosti nato ne bomo imeli niti prilike izkoristiti. Razen če v naše delovanje vpeljemo še drug zelo pomemben dejavnik tovrstne aktivnosti – prioritiziranje zadanih opravil skladno z našimi osebnimi vrednotami, s čimer tako lahko izjemno optimiziramo naše delovanje (praviloma mnogo bolje, kot s katerokoli tehniko upravljanja s časom).
Crises of Capitalism
Če podobno razmišljanje prenesemo tudi na že omenjeno področje ekonomije, kakšen nauk lahko iz tega izluščimo, ki bi nam nato lahko koristil pri obvladovanju trenutne gospodarske (in tudi splošno-družbene) situacije?
Naše gospodarsko delovanje bo, kot je verjetno že vsem več kot očitno, potrebno uskladiti z našimi “nadgrajenimi” vrednotami. Kaj nam pomaga pehanje za dobičkom in boljšim življenjskim standardom, ki ga je vzpostavil gospodarski sistem, ki je še do nedavnega užival vsesplošni družbeni konsenz, če vse skupaj poteka na račun vse večjega ogrožanja našega zdravja, slabšanja medsebojnih odnosov, vse večjega pomankanja časa, uničevanjem bivanjskega okolja, naraščajočim degradiranjem dostojanstva soljudi z vse prisotnejšo revščino, izrivanjem družinskega življenja in odnosov iz naših življenjskih slogov, nenadzorovanim izropavanjem omejenih naravnih virov, “nenaravnim” spodbujanjem individualizma (človek naj bi bil še vedno v prvi vrsti socialno bitje), generiranjem nesmiselnih vojn zavoljo njihovih dobičkonosnosti, ipd.
Drive: The surprising truth about what motivates us
Kapitalizem je v teoriji kljub vsemu sicer izredno priročen sistem za vzpodbujanje iniciative med gospodarskimi akterji (v kolikor so zadostno izpolnjeni vsi spremljajoči dejavniki – vladavina prava, stabilno okolje, ipd.), vendar pa bi človek lahko brez težav dejal, da sistem temelji, na, za dolgoročnejšo vzdržnost, precej neprimernem vzvodu – maksimiziranjem dobička brez občutnejšega ozira na gospodarske/družbene/okoljske/življenjske dejavnike. Stvar je bila sicer učinkovita v 19. in na začetku 20. stoletja, sedaj pa bi bilo potrebno ta sistem glede na vsesplošno razvitost znanja in tehnologije, ter stopnjo proizvodnje (in produktivnosti) počasi nekoliko posodobiti, mar ne? Toda kako..? 
21st century enlightenment
Future of Food (2004)
Metulj naposled spanja je prekinil dolge dneve,
krila razprostrl, ponovno odprašil je trebušne stene,
in pridno čuva zdaj obzorij svojih vidne meje,
da zopet bo lahko zaplesal, v prisotnosti preminljive nje bližine.
Popolnoma brez verjetno ne gre, ampak zakaj pretiravat in nase nanašat, včasih že neracionalne količine make-up-a, za vsako, še tako trivialno priložnost tekom dneva, kot so npr. nakupi, ter tako uničevat nekaj tako perfektnega, kot je naravna človeška koža?!? Kljub vsem “kožnim nepravilnostim”, ki jih tako rade skrivate pod maso raznovrstnih ličil, bi bilo mogoče naslednjič smotrneje nekoliko raziskati kakšne sestavine in katere učinkovine vse vsebujejo tovrstni izdelki, in koliko koristi ti v končnem računu, upoštevaje dolgoročno seveda tvoje zdravje, vse skupaj prinese..? Pa kaj tako grešnega je sploh v tem, da človek zgleda vsako leto starejši.. Pač “naravni tok”, nekaj povsem običajnega in samoumevnega.. Zato raje poskrbi da bo poleg kože, z leti, s teboj zorelo tudi še kaj drugega, pa ne bo nikakršnih težav.. 
Vsekakor pa je tu težko “valiti krivdo” na vse, ki jim tovrstno vedenje določa poklic in zavoljo njega, zahtevano izpolnjevanje družbeno določenih lepotnih standardov.. Tu pa bi bilo vsekakor na mestu rušenje predsodkov javnosti, kar vsekakor ni v interesu kozmetične industrije, sploh v trenutnih časih “gospodarske krize” in že tako vsesplošne zasičenosti in padcev povpraševanja po njihovih izdelkih..
Zadnji komentarji