Človeka vedno znova fascinira kot kako resnična se vsakokrat potrdi trditev, da smo ljudje v izredno veliki meri le bitja navad. In kot velja praktično povsod, lahko te nato izkoristimo v svoj prid, ali pa nanje nato prevalimo odgovornost in krivdo naše življenjske usode. Tu pa ni zgolj govora o suhoparnih rutinah, ampak so navade kot take lahko zelo koristne pri našem stremljenju k kar največji produktivnosti in čim boljšem izkoristku razpoložljivega časa. Namreč kot je že vsem jasno, dan vsakega posameznika zaokrožuje borih 24ur, pobuda pa je nato na naši strani, da sleherno minuto našega delovanja kar najbolje usmerjamo proti zadanemu si cilju in jo obogatimo s kar največ vložene energije. Čas kot vidimo nastopa torej zgolj kot konstanta, kot glavni kapital potreben za čim bolj efektivno manifestacijo naših prizadevanj k nekemu cilju, pa se tu jasno izrazi veličina vložene energije in upravljanje z njo.
S pridom jih torej lahko izkoriščamo za bolj ali manj trivialna opravila, da z elegantno preusmeritvijo “miselnih naporov” na našo podzavest, znatno razbremenimo našo zavest in jo tako pripravimo na pomembnejše in kreativnejše podvige, ki nas nato čakajo tekom dneva. Seveda gre tu predvsem za rutinska opravila, kot je npr. jutranja telovadba, čiščenje stanovanja, urejanje datotek na disku (izdelamo si pač nek sistem)… in ne za opravila, ki zahtevajo neprimerno večjo mero naše pozornosti, kot je npr. vožnja z avtomobilom (tu si lahko vseeno pomagamo s poslušanjem raznih avdio branj, predavanj ipd. namesto poplave reklam, ki jo vsakodnevno vrtijo po radijih, sploh če se pogosto znajdemo v jutranjih prometnih zamaških). Gre torej za proces, ki ob zadostnem treningu (veljalo naj bi neko “nepisano” pravilo, da se navada resnično vpelje po najmanj treh tednih vestnega mesečnega prakticiranja) optimizira proces in ga “zapiše” v našo podzavest, ki ga nato rutinsko redno izvaja brez katerihkoli psiholoških zaprek, odlašanj, zdolgočasenosti, emocionalnih vplivov… ki nam navadno pretirano rabijo energijo in pozornost, ko se stvari lotevamo “popolnoma zavestno”. Tu pa so nato še navade, ki se navadno manifestirajo nekoliko redkeje, oziroma gre bolj za navade obnašanja in dejanj, dopustnih v okviru naše cone udobja (le-ta posvajamo po istem načelu, z zavestnim manifestiranjem tekom zadostnega časovnega intervala, dokler nam to dejanje ne pride “v kri”), katerih ena mi je v preteklih decembrskih dneh še posebno vlekla pozornost, in sicer je to navada varčevanja.
Dandanes tudi prebivalci sončne strani Alp vse preveč zvesto kvarimo svoj sloves varčnega naroda in zvesto stopicljamo po vzoru naših sozemljanov z druge strani Atlantika, hiper-potrošniških Američanov. Beri dalje »
Oznake: cilji, izkoristek, neodvisnost, potencial
Prispevek v Novicah izpod Krvavca (December 2009):
Intervju na radiu Sora (klikni za prenos)
Videoprispevek TV Medvode še pride.. 
Zadnje čase sem kar nekajkrat naletel na deljenja vredno, zanimivo idejo o tem, kako naj bi se človeški možgani delili v 3 predele: prvi naj bi bil primitivni, nagonski del (reptilian brain), krog njega naj bi se nato pri sesalcih razvijal drugi, čustveni del (limbic system), tekom evolucije je nato oba prekrila še možganska skorja (cortex), pri ljudeh pa je nato vse skupaj ovil še racionalni del (neocortex). Skladno s smerjo razvoja pa usiha tudi njihov vpliv na naše obnašanje.. Tako si največji nadzor nad nami lasti primitivni del, nekoliko manjšega čustveni, dejansko najmanjšega, pa nasprotujoče splošnemu prepričanju, racionalni del.
Vsekakor je podatek vreden razmisleka.. namreč glede na nemoč našega razuma pri razbijanju ali ustvarjanju novih vedenjskih vzorcev, ki bi znali poseči na naš čustveni nivo, bi bilo nadvse primerno fokus z našega IQ-ja preusmeriti v trening in obvladovanje naše čustvene inteligence (EQ-ja). Racionalni um nas lahko torej pred čustvenimi težavami le slepi in ustvarja nove.. Prav tako je tudi z nagoni.. Ko se le-ti nenadzorovano razmahnejo v polnem obsegu, čustva zelo rada trpijo.. Še en argument torej, k holističnemu pristopu reševanja sleherne problematike..
Oznake: cortex, čustvena, EQ, inteligenca, IQ, nagon, neocortex, racionalni
Vedno misel nate še nanese,
prečudovito bitje, hvalevredna je minuta vsaka tvojega stvarjenja,
ki pričaralo ta prekrasni je nasmešek,
očke, v njih pogum za moje sleherno dejanje,
in ljubezen, ki tak pridno dosežkom mojim, vedno znova dviga meje.
Želja skupne sreče,
bolj kot kdaj koli, je vedno še prisotna,
po objemu tvojem hrepenenje,
kot še nikoli, življenja sleherne grenkobe bi bilo zdravilo,
in bližina tvoja, bi bila vse večne čase,
najbolj darežljiv vir strasti in zadovoljstva, temelj sreče.
Saj le ti, moj hraniš ključ,
do izraza polnega mi potenciala,
ponujaš večni moj navdih,
studenec motivacije brez konca, kraja,
in iz mene pridno vabiš strast brezmejno,
željo po udejstvovanju v najčistejši tej ljubezni,
ter mesto pridno zapolnjuješ izbrane mi osebe,
katere sreča bode vedno moj življenjski privilegij!
Oznake: ljubezen, misel, poezija, razmerje, razmišljanje
Zadnji komentarji